Pot do razumevanja in trajne spremembe.

Transakcijsko analizo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil psihiater Eric Berne. Izhaja iz preproste, a natančne ideje: v vsakem od nas delujejo tri notranja stanja jaza — Starš (pravila, zahteve, skrb, ki smo jih prevzeli od odraslih), Odrasli (trezno presojanje tukaj in zdaj) in Otrok (čustva, spontanost, pa tudi zgodnje prilagoditve in strahovi). Iz katerega stanja govorimo, določa, kako se pogovor razplete.

V terapiji pogledava tudi življenjski scenarij: zgodnje odločitve o sebi, drugih in svetu (»moram biti popoln«, »ne smem prositi za pomoč«), ki so bile takrat smiselne, danes pa vas omejujejo. Prepoznava se tudi ponavljajoče se igre — vzorci komunikacije, ki se vedno končajo z istim grenkim občutkom.

Delo je jasno in sodelovalno: cilje določiva skupaj in ju zapiševa, vi razumete, kaj delava in zakaj. Transakcijska analiza je zato zelo primerna za ljudi, ki želijo stvari razumeti, ne le razbremeniti.

Logoterapijo je utemeljil dunajski nevrolog in psihiater Viktor E. Frankl, preživeli iz koncentracijskih taborišč. Njeno izhodišče je, da človeka najgloblje žene iskanje smisla — in da smisel obstaja tudi v okoliščinah, ki jih ne moremo spremeniti. Kadar ta občutek usahne, se pogosto pojavi tisto, kar je Frankl imenoval eksistencialna praznina: dolgčas, apatija, občutek, da nič ni zares pomembno.

V praksi to pomeni, da poleg simptomov pogledava, kaj je v vašem življenju zares vredno: kaj ustvarjate, koga imate radi, kakšno držo lahko zavzamete do tega, česar ni mogoče spremeniti. Uporabljajo se konkretne tehnike, med njimi sokratski dialog (vodena vprašanja, ki vas pripeljejo do lastnih odgovorov), dereflekcija (odmik pozornosti od pretiranega samoopazovanja) in paradoksna intenca, ki je še posebej učinkovita pri strahu pred samim strahom.